EGIPT: Luksor

Luksor, ki leži na območju starodavnih Teb, velja za muzej pod odprtim nebom, saj je njegova zgodovinska zapuščina neopisljiva in iz kamna izklesani templji še dandanes privabljajo ljudi in zahtevajo spoštovanje. Na zahodnem bregu Nila ali t.i. bregu mrtvih se razprostira Dolina kraljev in kraljic, znameniti tempelj kraljice Hačepsut ter pojoča Memnova kolosa, medtem ko si morate na vzhodnem bregu obvezno ogledati templja Karnak in Luksor ter doživeti utrip mesta.

Pred nami je bil vroč septembrski dan, katerega urnik je bil popolnoma natrpan z ogledi. Prva na vrsti je bila odmaknjena dolina na daleč prepoznavna po gorskem vrhu Al-Qurn v obliki piramide – Dolina kraljev. Kraj kjer je skupaj s svojimi dragocenimi zakladi pokopanih kar nekaj faraonov, med njimi tudi najbolj znan zaradi popolnoma nedotaknjene grobnice ob odkritju - Tutankamon. Na kratko smo se ustavili ob miniaturnem modelu celotne doline, pobrali so nam fotografsko opremo in posledično ni nobenih slik Doline kraljev ter notranjosti grobnic. Vse to, da bi se zavarovale čudovite freske v grobnicah in da bi jih tudi generacije za nami lahko občudovale v enaki intenziteti, kot smo jih do sedaj mi. 

Pred vstopom v prvo grobnico imaš mešane občutke, vznemirjenje a hkrati tesnoba in strah, kar pa mine, ko te dolgi hodnik in stopnice z zgodbo naslikano na svojih hladnih stenah popeljejo vse do sobane, kjer je nekdaj počival pomemben vladar. Niti po treh obiskanih grobnicah se ne naveličaš enakosti, a hkrati raznolikosti videnega. 

Da ne bi razmišljali le o zgodovini smo se na poti do Hačepsutinega templja ustavili še v prodajalni izdelkov iz alabastra, kjer smo na vhodu lahko opazovali kako izpod rok dveh moških nastaja prava umetnina. Izdelki iz alabastra so me popolnoma prevzeli, saj so deloma prosojni in ko v njih postaviš prižgano svečo kar zažarijo. 

Najbolj vroč del dneva smo preživeli pri templju kraljice Hačepsut, ki je od daleč videti kot bi bil vklesan v skalo, saj ne ločiš kje se konča del skalnate gore in kje začne tempelj. Kraljica Hačepsut je bila edina egiptovska vladarica z nazivom faraonka in da bi dokazala, da je enakovredna kot vsi ostali moški faraoni, se je na kipih in slikah velikokrat dala upodobiti z brado. Sami smo nekaj časa raziskovali tempelj, ki je zgrajen v treh poslopjih in ima izredno lepe barvne reliefe. Pogled s templja pa nam razkrije, kje se zelenje začne in puščava konča.

Na poti proti vzhodnem bregu Luksorja smo naredili še eno postojanko. Legendarna, pojoča Memnova kolosa z izmaličenima obrazoma, visoka okoli 18 metrov, naj bi prvotno predstavljala faraona Amenhotepa III. Kasneje so jih posvetili afriškem kralju Memnonu, ki ga je Ahil uspel ubiti med Trojansko vojno. Legenda pravi, da zvoki prihajajoči iz enega izmed kipov prinašajo srečo, saj so ljudje verjeli, da gre za jok Memnona ob snidenju s svojo materjo – boginjo zore. Dejansko pa naj bi potres in močno sonce prispevala svoje in so razpoke na zgornjem delu kipa proizvajale občasne zvoke, ki pa so ponehali ob popravilu kipa. In od takrat Memnon ne joka več, zanimivo. 

Pot z ladjico čez reko Nil je bila svojevrstno doživetje, predvsem pa čas za odmor. Po kosilu smo nabrali toliko moči, da smo se zopet odpravili na neusmiljeno vroč teren proti templju Karnak. Koncentracija ni bila več tako dobra kot zjutraj, zato si kaj preveč informacij o samem templju niti nisem zapomnila in sem se raje posvetila ogledu antičnih ostankov. Vendar pa imam zmožnost, da si dobro zapomnim bedarije in legende – ste za eno o hroščku in njegovem kipu, ki ga najdemo v Karnaku? Kip hrošča je povezan predvsem z mladim bogom sonca Kheprijem in je simbol ponovnega rojstva. Skarabej hrošči so znani po kotaljenju govnenih kroglic po tleh vse do skrivališča, kjer samica odloži jajčeca v omenjene krogle in po preobrazbi mladi hroščki pobegejo iz skrivališča in se osamosvojijo. Sončni bog Khepri po enakem principu kotali sonce na nebu in ravno zaradi kotaljenja kroglic in tipalk podobnih sončnim žarkom, je hrošč skarabej postal simbol sonca. Legenda, ki jo vodiči radi povedo o tem kipu s skarabej hroščom pa je, da te bo spremljala sreča v kolikor greš 7x okoli njega v nasprotni smeri urinega kazalca. Vendar je legenda odvisna tudi od vašega vodiča, lahko je 7x ali 9x, v smeri ali v nasprotni smeri urinega kazalca in lahko je večna sreča, sreča v ljubezni, zagotova nosečnost – you name it, they got it! Ampak zame najbolj verjetna je legenda, da greš 7x okoli njega in nekega dne se boš zagotovo še enkrat vrnil v Egipt. In se je uresničilo ;)

Omembe vredna je tudi 3 km dolga aleja sfing, ki se vije kar skozi mesto in povezuje tempelj Karnak s templjem Luksor, le da so te že v izredno slabem stanju in jih je le par v celoti ohranjenih. Ker se v Egiptu septembra že zelo zgodaj zvečeri je bil tempelj Karnak naša zadnja postojanka in kar malce žal mi je, da se nismo na hitro odpravili še do templja Luksor, ki na fotografijah ostalih popotnikov prav tako izgleda presenetljivo zanimiv.