Poležavanje ob hotelskih bazenih, namakanje v morju in
srkanje koktejlov je sicer božanski oddih, a kaj kmalu postane dolgčas, zato so
izleti v okoliške kraje več kot dobrodošli. A izven Hurgade je le puščava. In kako
bolje doživeti puščavo kot s štirikolesniki, jahanjem kamel in obiskom
beduinov?
V opoldanskem času so nas skupaj z ostalimi turisti pobrali
pred hotelom in nas zapeljali do safari centra. Srkanje čaja je bilo prvo
pomembno opravilo, takoj za njim pa omotavanje rut okoli glave, s pomočjo izkušenih
safari vodičev seveda. Preden smo se s štirikolesniki pognali v puščavo, smo si
rute nataknili tudi preko ust in nosu, saj nihče ni imel blazne želje po pesku
za zobmi. Vsi adrenalinski navdušenci nad hitro vožnjo so ostali malce
razočarani, saj smo peljali v koloni en za drugim. Če si se pognal izven kolone
so že tulili za teboj in ni ti preostalo drugega kot da se vrneš v kolono.
Dobro, da so vmes tudi malce pospešili. Štirikolesnik smo kasneje zamenjali s
spider car-jem za katerega sem bila prepričana, da bo vsak čas razpadel. Pa ni.
H sreči.
Po približno eni uri vožnje smo se vrnili v safari center in se
posedli v Jeep ter se podali v puščavo iskati vasico beduinov. Premetavanje,
divjanje, poskakovanje – vse to je del vožnje z Jeepom po puščavi. In nato
počena guma, kar definitivno nismo pričakovali. Ni trajalo dolgo, da sta jo
voznik in sovoznik zamenjala, kar tam sredi ničesar, medtem ko smo si mi vzeli
čas za fotografiranje puščave.
Po
približno petih minutah smo že dirjali naprej in se ustavili v neke vrste
živalskem vrtu s plazilci, ki so ga tam postavili kot turistično atrakcijo. Daleč
najbolj simpatična je bila velika želva, daleč najbolj strašljiva pa gumijasta
kača, s katero nas je upravnik tega objekta strašil. Tu se nismo ravno dolgo
zadržali, pot smo raje nadaljevali proti vasici beduinov.
Del beduinskega
življenja in prebivališča, ki ga predstavljajo turistom je močno olepšan in
vasica, kjer oni dejansko živijo se dosti razlikuje od predstavljenega dela. A
vseeno nas je pričakala prisrčna dobrodošlica z njihove strani in kaj drugega
kot čaj, kar pa se je najbolj prileglo je bil definitivno počitek v senčki. Kasneje
smo se spoznali z načinom njihovega življenja in imeli možnost pokušine
pečenega kruha, ki so ga beduinke pred nami mesile in pekle ter namesto oglja
uporabljale kar kamelje iztrebke. Treba se je znajti.
Pustili so nam celo, da
se samostojno razgledujemo okoli potem pa so nas povabili h kamelam. One so
edine, ki jih vročina očitno ni motila in so celo uživale v njej, verjetno pa
jim ni bilo po godu da morajo vstajati, se sprehajati in spet sedeti, samo zato
da smo mi lahko uživali tistih nekaj minut. Najbolj čuden občutek je, ko kamela
začne vstajati s teboj na grbi in dobiš občutek, da boš vsak čas zletel direktno
na glavo. Ampak si varen, če se le dovolj dobro držiš. Beduini so se tako
modernizirali, da celo vedo kako se uporablja fotoaparat in z veseljem
škljocnejo kakšno fotografijo za v spomin. Čeprav živijo sredi puščave jim
denar vedno prav pride, zato so nas na koncu popeljali tudi v prostor z ročno
izdelanimi izdelki, raznoraznimi zelišči, kremicami in z nami podjetniško
trgovali ter se po nekaj zasluženih denarcih od nas poslovili.
Polni vtisov smo se vrnili nazaj v safari center, kjer nas je
že čakala osvežilna pijača, okusna večerja in folklorna predstava, seveda pa
tudi trebušnih plesalk ni manjkalo.
Oznake: beduini, Egipt, hurgada, Potovanja, puščava, relax