Pot proti Bromu je bila izredno dolga, a se je definitivno
splačalo presedeti toliko časa na avtobusu. Ob slikah boste kaj hitro ugotovili
zakaj, če pa zraven dodate še naše občutke sreče, navdušenja in osuplosti ob takšnem razgledu, dobite top shit
kombinacijo.
Ob 9h zvečer smo se le namestili v hotelu in si pripravili
pokušino domačih mesnin in šnopčka. Tisti pogumni so na koncu imeli le uro ali
dve za spanje in ob 3:15 že odhod iz hotela s terenci na Penanjakan razgledno
točko. Dobra obutev in topla oblačila še kako prav pridejo, saj se povzpnemo na
približno 2700m, kjer se temperatura giblje okoli 0°C in na ploščadi razmeroma
dolgo čakamo sončni vzhod. Če se vam na potovanje ni dalo s seboj vzeti toplih
oblačil pa imate ob poti na razgledno točko tudi možnost izposoje toplih bund. Zaradi
izredno velike gruče turistov, je dobro če greš kar takoj na levo stran
ploščadi kjer bo sončni vzhod in si izboriš mesto ob ograji, kajti tam
nastanejo najlepše slike. Ko sonce vzide in se prizora naveličaš pa hitro na
desno stran ploščadi, kjer se razprostira resnično osupljiv razgled na Bromo in
druge vulkane. Ko smo se naužili lepot pokrajine se je skupina zbrala na vrhu
ploščadi in zapela Vse najboljše za slavljenca Alena ter mu podarila šopek rož,
ki jih je kasneje daroval vulkanu Bromo. Začetek običaja darovanja vulkanu sega
v 15. stoletje, ko naj bi si princesa Roro Anteng (v naši Shappa julijski
skupini znana tudi kot Jelena) s svojim možem Joko Segerjem (znanim Đurotom) srčno
želela otroke, a Roro enostavno ni mogla zanositi. Tako sta se navsezadnje
odločila zaprositi za pomoč gorske bogove, ki so jima uresničili željo. A v
zameno so zahtevali, da zadnjega petindvajsetega otroka Kesumo darujeta
vulkanu. Par je po toliko letih na to obljubo pozabil, a ko je mladi Kesuma
zrastel in videl kakšne nesreče se vrstijo nad njegovim ljudstvom ter izvedel
za obljubo svojih staršev, je sam odšel do vulkana in se pogumno žrtvoval.
Napočil je čas za pobližje spoznavanje s še aktivnim vulkanskim
kraterjem Broma, tako da smo se napotili nazaj proti našem terencu, katerega
številko registrske tablice smo si morali zapomniti. Na poti proti Bromu smo se
ustavili še na eni razgledni točki ob Bukit Cinta oziroma Ljubezenskem hribčku,
kjer smo na hitro posneli še par fotografij in nadaljevali pot po črnem
vulkanskem pesku vse do »parkirišča« pred Bromom. Od tam naprej greste lahko do
vrha notranjega kraterja peš in imate na ta način jutranjo rekreacijo ali pa se
pogodite z enim izmed konjičkov naj vas zapelje do stopnic in nato premagate
samo to majhno, a naporno razdaljo in že ste na vrhu. Za konjičke boste odšteli
okoli 50. 000 IDR, a tudi jutranja rekreacija se prileže. Pazite samo, da imate
na zalogi dovolj vode in predvsem pazite na konjske drekce skrite v pesku. Ne
samo na vrhu kraterja, ampak skozi celo pot navzgor vas spremljajo valovi vonja
po žveplu, na kar pa smo Trboveljčani tako ali drugače že skoraj navajeni
zaradi naše sežigalnice. Na vrhu torej pogled v notranjost kraterja, kjer se
kdaj pa kdaj vidi rumenkasta barva žvepla skozi oblak dima in po želji
darovanje prej kupljenih šopkov. Pot navzdol je veliko lažja in hitrejša, vmes
pa si seveda vzameš tudi čas za fotografiranje.
Ker je vsega luštnega enkrat konec, smo se vrnili v hotel, a
niti najmanj potrti, saj smo vedeli da bomo v prihodnjih dneh uživali na Baliju.
V hotelu si okoli 8:40 na hitro poješ zajtrk, ki je bil v našem primeru
dobro začinjen pečeni riž z omleto in rakov čips - Nasi goreng. Toliko časa še imaš, da strkaš
pesek s svojih oblačil in predvsem obutve, se stuširaš, spakiraš vse v kovček/nahrbtnik,
greš do recepcije in se povežeš na wifi, napišeš sporočilo, prečekiraš facebook
in ob 10h spet na avtobus, tokrat proti Baliju. Zamenjamo avtobus za trajekt,
prestavimo uro naprej in smo kar 6 ur pred slovenskim časom. Okoli 8 ure zvečer
sestopimo s trajekta in prtljago naložimo na streho avtobusa ter upamo, da ne
bo na poti do hotela letela po cesti. Party bus do hotela Jubawa v Pemuteranu in
uživanje na Baliju se lahko začne.
Oznake: Bromo, Indonezija, Love hill, Penanjakan, Potovanja