Pa smo končno na Baliju, verjetno najbolj znanem otoku v
Indoneziji pa tudi najbolj turističnem seveda. Potapljanje, snorkljanje, deskanje, poležavanje na plažah, ogledi znamenitosti, riževe terase, balinezijske jedi, kultura in templji na vsakem koraku, različni ljudje, ogromno turistov, barov, divjega nočnega življenja, nakupovalnih ulic in še dolg seznam stvari, po katerih Bali slovi. Ravno zato so na Lonely planetu napisali, da ima Bali toliko obrazov kot je cvetov na frangipani drevesu.
Prebivalcev Balija je že čez 3.5 milijone in so v večini hinduisti. To je pomemben podatek, saj boste če se nekega dne odpravite tja, presenečeni kako zelo verni so ljudje na Baliju. Verujejo v dobre in zle duhove, ter jim vsako jutro pred svoje domove postavijo daritve, poklon za dobre duhove in znak pomiritve za slabe duhove. Kot da ni dovolj, da ima vsaka hiša svoj mini tempelj ima tudi vsaka vas na Baliju 3 ali več templje za katere uporabljajo izraz Pura. Prvi tempelj ponavadi zagledamo nekje na začetku mesta in je posvečen ustanoviteljem tega mesta. V centru mesta najdemo tempelj posvečen duhovom, ki varujejo prebivalce in proti koncu mesta lahko opazimo tempelj posvečen mrtvim, ki se pogosto nahaja nekje v gozdu ali v bližini pokopališča.
Zdaj pa dosti o tem. Raje preidimo na naš prvi dan v hotelu Jubawa, ki se nahaja nekje v Pemuteranu ter ponuja osvežitev v prekrasenem bazenu ter še lepše sobe.
Dan na Baliju smo začeli zgodaj, saj smo se vsi odločili, da
gremo na snorkljanje ali potapljanje. Torej smo najprej pojedli ameriški
zajtrk, ki je bil dokaj okusen in se ob 8h odpravili na izlet po izbiri. Oseba
brez licence je za potapljanje odštela 700.000 IDR, oseba z licenco 600.000 IDR
in snorkljači so odšteli 300.000 IDR. Ker nimaš vsak dan možnosti potapljanja,
sva se z Rokom brez pomisleka odločila za potapljaški izlet. Isti večer, ko smo
prispeli v Pemuteran oziroma hotel Jubawa smo v potapljaškem centru, ki se
nahaja na območju hotela, s pomočjo inštruktorjev potapljanja iskali prave
številke plavutk in ustrezno velikost neoprena za uspešno potapljanje. Tako smo
naslednje jutro lahko brez skrbi odšli do naših ladjic, se razporedili v prejšnji
večer določene skupine po 5 ali 6, našli svojega inštruktorja in že odpluli proti
Menjangan otoku do prve točke potopa. Vmes nam je inštruktor potapljanja
pokazal celotno opremo in nas naučil rokovati z njo, razložil nam je sporazumevanje
pod vodo, nas naučil izenačevati pritisk pod vodo in pokazal par vaj, med
drugim tudi vajo polnjenja in praznjenja maske, ki smo jo mi na suho ponavljali
za njim. Dejansko nam je ta vaja prišla še najbolj prav, kajti primeri rosenja
maske ali celo puščanja vode v masko niso redki. Trije v skupini so oblekli neopren
in se z inštruktorjem odpravili na svoj prvi potop, midva z Rokom pa sva med
čakanjem na njihovo vrnitev čas izkoristila za snorkljanje. Po približno 40
minutah sva tudi midva le dočakala svoj prvi potop. Ko smo bili enkrat že pod
vodo smo vajo polnjenja in praznjenja maske ponovili tudi tam, se naučili
iskanja dihalke in regulatorja z eno roko ter bili pripravljeni za svoj prvi
pravi potop. Glede na to, da je otok Menjangan in podvodni svet okoli njega
znan kot izredno fascinanten z dobro ohranjenim koralnim grebenom, sem mogoče
pričakovala bolj pisan podvodni svet in veliko različnih rib, a tudi
potapljanje je imelo svoj čar. No, vsaj ta prvi potop, drugi potop je bil pri
meni že zgodba zase :)
Po prvem potopu je bil že čas za kosilo, tako da smo ladjico
zasidrali ob pomolu otoka Menjangan in se lačni spravili na kaj drugega kot Mie
Goreng oziroma pečene nudle.
Ime otoka Menjangan v prevodu pomeni jelen in otok je svoje ime dobil od
domačinov, ki so vsako pomlad opazovali jelene plavati proti otoku.
Po kratkem predihu smo se spravili nazaj na ladjico in sledil je drugi potop ob
koralnem grebenu. Tu je bilo opaziti malce več podvodnega življenja kot na
prvem potopu in spustili smo se tudi globlje. Po približno dvajsetih minutah
potopa sem naredila mini napako, ki mi je pokvarila super doživetje. Zaplavala
sem malce hitreje in tako bila prva, pred mano ni bilo nikogar razen temne
globine oceana in takrat me je zgrabila panika. Začela sem hitreje dihati, se
skušala umiriti - ampak brez uspeha, tako da sem navsezadnje inštruktorju le
pokazala znak, da je nekaj narobe. Pokazal je naj umirim dihanje, preveril
dihalko in raven kisika v jeklenki ter zopet poudaril pomen umirjenega in
enakomernega dihanja. Dihanje se je seveda umirilo, tako da smo nadaljevali
potop, ampak vseeno nisem bila več sproščena in sem komaj čakala svež zrak in
sončne žarke na površju. Kmalu sem seveda dočakala tudi to in prišla do
spoznanja, da vsi pa le nismo ustvarjeni za potapljanje in da sem bolj
snorkljačica kot potapljačica. Po tej potapljaški izkušnji se je Bintang time
zares prilegel in medtem, ko je ladjica plula nazaj proti Pemuteranu smo mi
uživali ob zadnjih sončnih žarkih in Bintangu.
Po vrnitvi v hotel smo se lepo
uredili in odšli na skupinsko večerjo ob tradicionalnih indonezijskih plesih.
Imeli smo 6 hodov, pri čemer je bila prva jed Pepes Ikan - mleta riba z začimbami
in limonino travo zavita v bananin list. Aroma limonine trave je bila
prevladujoča in ta jed je bila izredno okusna, tako da smo komaj čakali kaj bo
naslednja jed. Bil je Urab – na pari kuhana zelenjava z začimbami in naribanim
kokosom. Da smo si malce odpočili od hrane in v želodčku naredili prostor za
prihajajoče jedi, so prišle punce zaplesat, mi pa smo občudovali njihove
prefinjene gibe in skušali razumeti zgodbo, ki nam jo skozi ples pripovedujejo.
Zatem smo jedli piščančji curry, sledila je dokaj pikantna svinjina in kasneje
še veliko bolj pekoča ribja juha. Vse skupaj se je končalo s sladico, nevarno
zelena palačinka znotraj pa nadev iz kokosa in bog ve česa še.
Punce so nam za
konec zopet zaplesale in prišle tudi pozirat, mi pa smo vse skupaj izkoristili
za skupinske fotke z njimi. Da je bil konec dneva še bolj popoln smo si
privoščili nočno kopanje v bazenu ob spremljavi glasbe, nismo pa dočakali boj v
vaterpolu med Xpressovci in Tadolgoskupino. Tako smo se pozno ponoči le
spravili v čudovite sobe in romantično posteljo z baldahinom.
S čim nas je navdušil Bali v prihajajočih dneh pa si
poglejte v naslednji objavi.
Oznake: Bali, Diving, Indonesia, Indonezija, Menjangan island, Pemuteran, Potovanja