Welcome to
my paradise – Gili Trawangan.
Eden izmed
treh Gili otočkov, ki se nahajajo med Balijem in Lombokom je Gili Trawangan,
znan predvsem kot party otok, poln turistov. Rajska peščena plaža na kateri te
božajo prijetno topli sončni žarki, osvežujoče morje, Bintang in koktejli,
restavracije z odlično hrano in seveda pogledom na morje. Gili Trawangan je
otoček na katerem se človek resnično lahko odklopi od realnega sveta in mi smo
tovrsten odklop še kako potrebovali.
Z Balija smo
se s hitrim motornim čolnom odpravili do Gili Trawangana, na vsakem sedežu je
bila preventivno vrečka za bruhanje, saj vožnja ni nič kaj prijetna. Sama sem
spila tableto proti slabosti in pot prespala, čeprav to ni ravno priporočljivo
saj si po tej tableti še nekaj časa zaspan in brezvoljen. Ampak verjemite,
prihod na ta čudoviti otoček te kaj hitro predrami in če hočeš maksimalno
izkoristiti čas, ki ti je na otočku dan, potem časa za zaspanost preprosto ni.
|
Prihod na Gili Trawangan |
|
Glavna promenada |
|
Prevozno sredstvo po otoku |
Namestili
smo se v bungalovčkih Blue beach II, kjer smo imeli wc in tuš kar na prostem –
torej se glede prezračevanja le ne moreš pritoževati. Najina soba je imela celo
hladilnik in delujočo klimo, pred vhodom pa je bila ljubka mala terasa na
kateri sva imela dva stola in mizico, ki se je naslednje jutro izkazala izredno
priročna za zajtrk.
Zaradi
ekstremne vročine, sva se v sobi le oblekla v kopalke, namazala s kremo za
zaščito proti soncu in odšla na čudovito peščeno plažo. Ker je otoček majhen,
sva se odločila da ga malce raziščeva in vidiva kaj vse se na njem še skriva.
Edina prevozna sredstva na otoku so konjska vprega, kolo ali peš honda in midva
sva se odločila za kaj drugega kot peš hondo. Otoček sva obhodila v približno
dveh urah, s tem da sva hodila malce po plaži malce po pravi poti in se vmes še
ustavljala. Našla sva točko, kjer snorkljači lahko plavajo med želvicami, vendar
je zaradi močnih tokov priporočljivo, da ne greste sami temveč v paru ali
skupini. Videla sva tudi par res hudih hotelov, točke in pomole narejene
posebej za opazovanje sončnih zahodov in gugalnico sredi plaže, ki mora
resnično noro izgledati, ko je tam plima in je obdana z morjem. V tistem času
je bila oseka in plaža na drugi strani otoka takrat ne izgleda nič kaj
privlačno in če se želiš prebiti do morja, moraš čez vse tiste korale in skale.
Dejansko je plaža res najlepša ob glavni promenadi, kjer smo se nahajali, tako
da sva se po najinem malem pohodu vendarle odločila še malce poležavati na plaži
pred Blue beach II bungalovčki in si ogled sončnega zahoda prihraniti za naslednji
večer. Nato je sledila večerja v restavraciji ob morju Ocean2, ki ima v
primerjavi z drugimi cenejše jedi poleg tega pa si ob vsakem obroku lahko sam
postrežeš z juho, raznovrstno solato, sadjem in kruhom. Kruhom! Ta je bil na
celotnem potovanju po Indoneziji prava redkost. No, tu se resnično poceni in po
evropsko naješ. Sledil je sprehod po promenadi, kot da se tisti dan nisva že
dosti nahodila in potem še neobvezno druženje v gostilnici, ki je v lasti
slovenca.
|
Plaža na drugi strani otoka ob oseki |
Naslednji
dan pa zopet uživancija, saj si urnik na Gili Trawanganu ustvarjaš sam.
Zjutraj sva
se zbudila, si naročila zajtrk in ga na terasi v miru pojedla ter se odpravila
na plažo, kjer sva poležavala na sončku in se hladila v morju. Nato je po
kosilu nekdo v skupini dal pobudo in že smo si sposojali kolesa, da se z njimi
odpravimo okoli otoka. Izposoja kolesa stane 30.000 IDR – 2€ in v ceno je všteto
tudi iskanje kolesa po otoku, saj ga na koncu pustiš tam kjer končaš svojo pot
in ne nujno pri izposojevalnici koles. Navsezadnje ga s seboj z otoka ne moreš
nesti, tako da ga izposojevalec slej ko prej dobi nazaj v svojo last. Ustavili
smo se v vsaki gostilni, ki se nam je zdela vsaj malo simpatična in si privoščili
osvežilno pijačo Bintang, zgolj za preventivo pred dehidracijo. Pot okoli otoka
je nekje popolnoma posuta s peščenim peskom, tako da smo kolesa kar nekajkrat
morali peljati ob sebi, kar je pomenilo dodaten napor in potem je logično, da
smo se morali večkrat ustaviti in spočiti. Na zadnji postojanki, na romantično
okrašenem pomolu, smo srečali japonce/kitajce/korejce/ne vem, ki so imeli
letečo kamero in skupaj smo naredili skupinsko fotko, ki so nam jo nato prek
e-maila poslali. Po skrajno uspešnem izletu s kolesi okoli otoka smo vendarle prispeli
do ploščadi za opazovanje sončnega zahoda. Ker smo bili še malce prezgodaj za
sončni zahod, smo si čas krajšali z jogo oziroma poskušali smo ponavljati za
joga mojstrom, na katerega smo tam po naključju naleteli. Po končanem mini
tečaju pa smo se le prepustili čudovitem prizoru in nekaj časa uživali ob
pogledu na zahajajoče sonce nato pa se odpravili nazaj v bungalovčke.
Vsak je
našel svoj kotiček za večerjo, z Rokom sva se kot pričakovano vrnila v Ocean2
in dobila res super mizo s pogledom na morje, kot se za stalnega gosta spodobi.
Tokrat sva si privoščila popolnoma druge jedi in se do sitega najedla. Na
meniju sva imela piščančja prsa na žaru s pomfrijem, tunin in piščančji kebab
na žaru (mi bi temu rekli tunin in piščančji ražnjič), s tem da so bili kosi
res ogromni, Mie goreng, solato in sok banane ter lubenice. Za sladico na žalost
ni bilo več prostora, vendar na njihovi nočni tržnici pripravljajo vsaj na
pogled slastne palačinke. Po večerji smo odšli na rojstnodnevno zabavo in tako
končali še zadnjo noč na Gili Trawanganu.
Oznake: Blue beach, Gili, Gili Trawangan, Indonesia, Indonezija, Potovanja, Shappa